Zaključki dvajset-devet in plani dvajset-deset

Leto 2009 je končano in zdi se mi prav, da naredim kratek pregled uspehov in neuspehov preteklega leta in postavim plane za naprej.

V preteklem letu sem:

• uspel narediti cela dva izpita na fakulteti, ki pa sta bila na srečo zadnja;
• opravljal skoraj redno študentsko delo in nabiral izkušnje na področju testiranja softvera z vsem kar paše zraven;
• kljub temu bil za več kot vikend skupaj na morju 11 tednov,
• bil prvič v Španiji
• in tretjič na Karpatosu,
  
• imel približno 85 dni windsurfanja (šteje samo glisiranje), od tega:

1. Karpatos nekaj manj kot 50 dni
2. Tarifa 11 dni
3. Ližnjan 9 dni
4. Barkole 4 jutra
5. Savudrija 3 dni
6. Štanga samo 3 dni
7. Umag 3 dni
8. Dajla 2 dni
9. Izola 1 dan
10. Krk, Punat 1 dan
11. in Preluka 1 mučno jutro

• se uspel naučit vulkanota,
  
• parkrat odpeljal šovita,
• enkrat praktično naredil spocka sam na konc padu na rit
• in nenazadnje odpeljal res na fertik d best maraton češenj.

V dvajset-deset pa bi bilo pametno / zabavno / dobro:

• končno naredit diplomo,
• se zaposlit,
• bit čim več na morju,
• srfat,
• naredit spocka,
• naštuderat šovita,
• večkrat se vreč v fronta,
• it srfat na val za dalj časa,
• ne it na Karpatos ampak nekam drugam,
• am...uživat sej smo še mladi =D

Okej še naj fotka leta (k je itak bla gor 2 posta nazaj ampak jo bom dal nalašč še enkrat gor):

Čisto slučajno me je pritisnil Jannik, ko mi je prvič prvič uspelo skočit v vulkanota tako, da sem kontrolirano slajdal nazaj in imel filing, da končno lahko kmalu odpeljem ta prvi trik v knjigi.

Sedaj pa je skrajni čas, da odpremo novo surfarsko sezono 2010 in upam, da ne z nategom.

Nekaj na hitro

Srečno sem konec avgusta prišel s Karpatosa z Dominikovim kombijem.

Bil na jugu v Umagu, kjer sem pumpal s 5.5, v Preluki enkrat pumpal, drugič lepo vozil s 4.7 v začetku septembra.
Naredil OPO in končno v tretjem poskusu ARS 2 in si s tem zagotovil podaljšanje absolventskega staža tudi po marcu 09. Do konca ostajata še seminar in ekonomika. Pa diploma enkrat...
Se v četrtek popoldan z Vesno odpeljal proti Savudriji, kjer zaradi pozne ure in slabega vetra nisem šel v vodo, petek je bil v Ližnjanu s 4.0 na polno, v soboto je zelo močan veter (4.0 čisto preveč) pihal z neke čudne smeri, tako da je bil val na desno nogo in sem imel dva precej kratka sessiona, v nedeljo pa je bil veter prešibak za 5.5 in sva se odpravila domov.
Končno sem prodal tudi mojo staro desko, ki bo po vsej verjetnosti krasila notranjost neznanega lokala v Ajdovščini.
Vulkan je še vedno svetlobna leta daleč. Prav tako loop.
Jutri začnem s službo.

Update

Čez manj kot en mesec ponovno odhajam na Karpatos.
V zadnjem mesecu in pol sem uspel zaslužiti ravno dovolj (upam) za kak mesec in pol skromnega življenja na otoku, uspel sem spet malo zanemariti šolo, tako da moram ta mesec delati izpite na polno.

http://windsurfing.hr/

Že nekaj časa nazaj (17.5) sem končno srfal mimo zloglasne štange. Žal je bilo vetra ravno dovolj za kakšne pol urice glisiranja s 5.5. Smo pa imeli vsaj malo sončka, spot na Kamenjaku je pa itak najlepši.

Življenje absolventa

Končno se je končalo izpitno obdobje. Končal se je tudi redni del faksa. Ostaja mi še šest izpitov.
Zadnjega bi moral opraviti že tri tedne nazaj, pa mi je to zaradi nedelovanja seminarske in nedosegljivosti profesorja uspelo šele v ponedeljek. Najbolj grozno pa je, da sem izvedel, da izpit odpade vsakič le dan ali dva preden bi ga moral opravljati. Tako sem se v moral v bistvu trikrat učiti isto stvar.

Sejem C-B-R München
V soboto sem z Vojkom in Damijanom obiskal sejem C-B-R v (potovanja in prosti čas) Münchenu.
Okrog 12 ure smo na Münchenski obvoznici zgrešili izvoz za sejem, šli dol na naslednjem, da bi se vrnili na prejšnjega, pa smo spet zgrešili uvoz, se peljali do naslednjega križišča, kjer pa je bil ponovno smerokaz za sejem, tako da smo bili spet na pravi poti. V glavnem, težko se je izgubiti.
Za parkirnino so nam zaračunali 6€, za vstopnino pa dodatnih 8€ na študenta ali 12€ na civila.
Cel sejem spravijo v približno šest hal, srfanje pa zasede nekako polovico ene. Gneča je velika, kjer te kaj zanima so prodajalci zasedeni, kjer pa nimajo ničesar pametnega pa te napadejo trije naenkrat.

C-B-R München

Iskali smo vejv desko, tri jadra, jambor in double boardbag.
Dvojnega boardbaga niso imeli nikjer, cene jamborjev so bile okrog 230€ za rdm s 75% karbona in 400 cm. Cene jader letnika 2007 so se gibale med 300 in 350 evri s tem, da so ti ponudili največ 10, 20€ popusta, če bi vzel tri jadra naenkrat. Barantanje resnično ni obrodilo nobenih sadov. Tudi za nakup deske ni bilo nobene ponudbe, ki se je ne bi dalo zavrniti. Za lanske modele je bilo potrebno plačati od 600€ navzgor.
Ves uplen sejma je bila deska Fanatic AllWave 75l za 600€, katere novi ponosni lastnik je Vojko.
Drugače sem bil zelo razočaran nad stojnicami, kjer se predstavljajo države, ker nikjer nisem zavohal ali opazil kakšne degustacije. Toliko o zastonj kosilu na katerega smo tako zelo računali. Predstavljali so še za kempiranje predelane kombije in prave kemperje, ki jim pa zaradi našega slabega finačnega stanja nismo posvetili veliko pozornosti. Videti je bilo mogoče tudi nekaj biciklov (spet nič posebnega) in še kakšno stvar...

Tako smo popolnoma sestradani okoli 5 ure zapustili sejmišče in se odpravili proti avtu. Ob vsesplošni lakoti in hudemu mrazu ob sončnem zahodu smo ugotovili, da strešni prtljažnik ne paše na avto. Ko so nam zaradi zime vsem odpovedali prsti in šraufanje prtljažnika ni bilo več mogoče, smo določili, da je pritrjen dovolj močno, da ga s strehe ne more odpihniti, če ne presežemo 90 km na uro. Stvar je delovala. Desko smo srečno pripeljali domov.

Danes pa sem tudi sam postal ponosni lastnik novega Gaastra SouthSails jamborja s 75% karbona in 400 cm, ki komaj čaka da sede v novo jadro. Jp. Čakam na Simmer Vision 4.7 jadro. In malo toplega vetra z juga....

To je to. Sedaj sem prost do 3. marca, ko naj bi začel delati v Iskri.

Dormeo a.k.a Če je dobr za vse top Slovence bo tud zame

Tudi jaz sem nasedel. O njem je bilo že ogromno povedanega. Moja ocena? Po eni prespani noči se mi zdi kot en navaden trd jogi. Brez čudežev na žalost. Nič se ni spremenilo in še vedno sem moral zjutraj vstati. Sem se pa pridružil vsej slovenski smetani z reklam:)

The one and only Dormeo.

Da pa mi ne ukradejo dile iz kleti, sem si jo namontiral kar v sobo. V kleti pač ne morem spat sedaj ko imam Dormeo...

1000. Obiskovalec in A kdo kupi mojo dilo

Danes ob 12:23:03 je mojo stran obiskal 1000-i (ne tisoč minus i ampak 1000. (tisoči)) obiskovalec. Kok kul:)


Okej sedaj pa k stvari.
Prodam najboljšo windsurf desko na svetu. Zaenkrat zna beach štart, vožnjo v trapezu, vodni štart, glisiranje v zankah (in to fuuuul hitr), tack (obrat v veter), jibe (obrat z vetrom), board 360 in chop hop. Išče novega lastnika, ki jo bo naučil še česa drugega (najrajši bi se naučila front loop), če pa ta kakšne stvari še ne naredi, pa mu bo dilca s svojim znanjem z veseljem priskočila na pomoč.
Ker se je v prenekaterih bojih z morjem malo poškodovala, so ji v kliniki flikka-boards nudili strokovno pomoč in ji povrnili mladost, odpornost in lepoto. Čisto pred kratkim je dobila tudi nove zanke za noge, ki še vedno prav tako lepo objamejo in stisnejo stopalo kot bi bilo prvič.
S svojimi 248 cm višine, 57 širine in volumnom 90-tih litrov gre resnično za prav postavno dekle. In vse to za samo 200€.
Evo jo:

Mistral Shift 8'2

Umag 23.11.007

Tokrat videoreport:

Smernik po bližnjem srečanju s čermi.

My New Shoes

Always wanted The Superstars.

666. obiskovalec

666. obiskovalec a.k.a. Sam Hudič me je obiskal v ponedeljek, 5. novembra, ob 21:36:53. Če se prepoznate, vam dolgujem pivo.

Nova dila

Danes sem naročil novo dilo. Ne bi govoril o ceni, razen tega da se bom prekleto zadolžil. V bistvu je nisem še niti videl v živo. Prišla naj bi v sredo...

2008, 97 litrov, 3 styles (Wave, Freemove, Freestyle), mal punčkasta ampk jebiga:)
Več na http://www.tabou-boards.net/index.php/boards/windsurf/3s .

Za nadaljevanje reporta s Karpatosa rabim še nekaj slikc, tako da bo treba še mal počakat.

Doma

Prišel domov. Urejam vtise...

Atene

Po mesecu in pol prvic sedim za racunalnikom. Sem v Atenah pri familiji od punce od modela, ki ne zeli biti imenovan. Vzel sem si pac mal pocitka od surfanja in sel pogledat Atene. Kaj nej recem. Bil sem mesec in pol na Karpatosu. Nekaj sem srfal in nekaj sem spal. Zadnji teden ni prevec pihalo in zato sem odsel v Atene.
V cetrtek odpotujem nazaj na Karpatos in mogoce bom tam ostal do konca septembra, potem pa se bom samo preselil na Kreto za absolventa in tako preskocil jesenske izpitne roke. V bistvu se ne vem. Pustimo casu cas.

Palindrom

Danes sem na števcu v avtu zagledal ful zanimivo cifro.

Potem sem opazil, da je tudi v spodnjem števcu kilometrov, če ne upoštevamo bele cifre, palindrom. Toliko sedmic na kupu gotovo pomeni srečo.

Drugače pa sem včeraj kupil šotor za Karpatos, tako da sem že skoraj kompleten.

Za na eno najbolj vročih točk sveta si kupim črn šotor. Na slikici na vreči izgleda mnogo bolj svetel in jaz bedak sem verjel, da je res. Jutri ga bom poskusil zamenjati.

P.s.: če ima kdo v kleti kako staro kolo, ki bi mi ga podaril ali prodal za majhen denar, se zelo priporočam.

Še 3 dni.

Več kot pol evra na vrstico kode a.k.a. Kako sem stopil na mino

Zadnji teden je bil res zafukan. Od 6 zjutraj do 4 popoldne sem bil na praksi ali na poti do tja, ko sem pršel domov sem se moral pa ob 27°C še do polnoči učiti za izpit, ki sem ga imel danes. In sem se res učil. Ob ugasnjenem računalniku. Kaj sem moral predelati je v prejšnjem postu. In mi je uspelo. Predelati.
Danes sem si posebej vzel prost dan v službi, da sem šel na izpit. Na izpitu je vse potekalo v redu dokler mi profesor ni postavil prvega vprašanja na katerega sem odgovoril kar sem vedel in znal in ni bil zadovoljen. Jebiga stopil sem na mino. Nekako sem se poskušal rešiti, vendar sem se z vsako izjavo samo še malce približal eksploziji. Tako se je zgodilo, da me je že po prvem vprašanju poslal ven. Verjetno, da so bili malce krivi tudi izpiski iz knjige, ki niso bili avtorski, čeprav bi to morali biti.


Job. Svoja zgodba. Prvi dan. V ponedeljek, so mi dali za spremenit neke uporabniške vmesnike. Ko sem pogledal tisto kodo, nisem razumel popolnoma ničesar. Nekako tako, kot bi mi nekdo pred nos postavil eno knjigo v španskem jeziku in od mene zahteval naj popravim skladnjo. Za razumevanje naj povem, da o španščini nimam pojma. Res sem se počutil totalen bebo. Bolj, ko so mi razlagali, manj mi je bilo jasno. Prepričan sem bil, da se te stvari ne da naštudirati. Bil sem tako obupan, da mi je šlo že skoraj na jok. 8 ur sem buljil v kodo in se poskušal naučiti španščine (C# v kombinaciji v .NET).
No včeraj mi je uspelo dokončati zadolživtve na delu. Počasi se začenjam učit to stvar. Res je lepo, ko se enkrat premakneš z mesta in začneš dojemati, kako tu programiranje deluje. Cel job mi bo počasi postal celo všeč.
Je pa tu še neko vprašanje. Ali se res želim naučit programirat? Prvi dan je bila vrstica moje kode vredna 15€, proti četrtku pa samo še okoli pol evra:)

Prvi dan druge prakse

Pa se je spet začelo za naslednjih 14 dni. Obvezna praksa. Konec lagodnega študentskega življenja, ko si lahko praktično po mili volji krojiš dan. Ne. Sedaj bo potrebno vstajati ob 6 zjutraj in biti od doma do 4 popoldne.
Na jobu je potrebno celo delati, kar je v popolnem nasprotju s študentskimi načeli. Danes so mi spet zasuli glavo z nekakšnimi managerji, schedulerji, plugini, user interfacei in ne vem še čim, ki naj bi jih do konca prakse celo programiral. Dobro. Če sem čisto odkrit samo malo spreminjal. Da pa je mera polna imam v petek še nek ekstremno obsežen izpit. Celih 300 strani angleške bukve + 100 strani ene bedne skripte + še neke seminarske. Se že ne spomnim kdaj sem se nazadnje za nek izpit učil cel teden, pa še nisem bil prepričan, da mi bo zneslo (en teden bo v petek).
Priznam, sem razvajen. Zelo. Ampak mi sede.

Jeeeee! Konec joba! Zdej pa samo še 6 ur učenja! What a joy!

Zaščita proti kraji a.k.a Prijazni redarji

V ljubljanskih Križankah prijazni redar in njegov nadvse uslužni oproda na avtomobil neznane osebe nameščata sredstvo za zaščito avtomobila pred krajo. Avtor tega prispevka ugotavlja ali je takšno varovanje zastonj ali bo moral lastnik osebnega avtomobila kaj prispevati v ljubljansko blagajno.

Kera dirka!

Danes me je pa dirka formule 1 v Montrealu res presenetila:

• 4 X je na stezo prišel varnostni avto
• Alonso je 4X zgrešil isti ovinek
  
• Robert Kubica se res spektakularno razleti^[1]
• Rosberg in Trulli sinhrono delata piruete

• 2 X črna zastava (diskvalifikacija Montoye in Raikkonena)
• Jarno Trulli se ob varnostnem avtomobilu zaleti v zid
• Takuma Sato z Aguri Hondo prehiti dvakratnega svetovnega prvaka v McLarnu
• 1. zmaga Lewisa Hamiltona
  

Tako formulo smo si vedno želeli. Kruha in iger!

---

^[↩]YouTube je umaknil vse posnetke nesreče Roberta Kubice z razlago: "This video is no longer available due to a copyright claim by Formula One Management", tako da se sedaj posnetek črpa od drugod. Zanimivo je, da niso umaknili drugega videa. Morda pa je to samo vprašanje časa. No, sedaj so posnetek nesreče odstranili tudi z blip.tv. Resistance is futile.

Kratkovidnost

Opozorilo: ta post je pod že tako nizkim nivojem tega bloga in je posledica dolgčasa in bližajočih se izpitov, ko raje delam vse drugo, kot da bi se učil. Je popolnoma nezanimiv, neinovativen in dela probleme iz stvari, ki so popolnoma nepomembne. Praktično je ta post tak kot jaz.

Nekaj časa me že ima, da bi se razpisal o kratkovidnosti. Zakaj ne o daljnovidnosti? Ker sem pač kratkoviden. Ne zelo, ampak ravno toliko, da lahko (težko) shajam brez očal. Večinoma.
Daleč najbolj zoprno pri minus dioptriji pa je neprepoznavanje obrazov. In s tem ljudi.
Stvar teče nekako takole:
1. Od daleč zagledaš nekoga, ki bi ti lahko bil znan. Recimo, da si gresta nasproti. Oseba se bliža in ti strmiš vanjo in študiraš ali je ali ni; ne ukvarjaš se s tem, če se zdi to buljenje njej/njemu čudno. Verjetno se ta nekdo počuti nelagodno in pozdravi. Odzdraviš in gresta naprej. Verjetno oba začudena in nobenemu ni nič jasno.
2. Na večji oddaljenosti spet ugledaš znano podobo, vendar predvidiš situacijo 1, ki ti ni prijetna, zato spremeniš smer. Pogleda (se obrneš stran) ali potovanja (greš na drugo stran ceste). Posledica: v bližnji prihodnosti ob pivu izveš kakšen arogantski prasec si:).
Moram povedati, da se mi obe točki precej pogosto dogajata.
Slaba stran ne nošenja očal je tudi, da pogosto tavam po lokalu od mize do mize, da bi našel družbo, ki jo iščem in vem da je v lokalu. Ob tem tavanju se spet počutim kot totalen bebec. Da ne rečem koliko znanih obrazov takrat spregledam in koliko neznancev pozdravim...
Vsem tem sitnostim bi se lahko izognil, če bi nosil očala. Pa jih ne morem. Ko jih imam na nosu, si jih stalno popravljam, nimam nobene orientacije v prostoru, izginejo motorične sposobnosti (kolikor jih imam) in še občutek imam, da je temperatura deset stopinj višja. Ni variante.
V bistvu sem zelo hvaležen temu, da dioptrija ni višja, in lahko živim brez očal. Res.

p.s: Pa vseen je tok hudo k dam očala gor, k vidim kar naenkrat ful več barv, ker se ne mešajo več med sabo...

Mal športamo

Ker bi bil današnji dan lahko tako gnil kot včerajšnji, sem se odločil da grem malo na kolo in se pozabavam s fotoaparatom. Dan je bil lep dokler nisem poskušal urediti filmčka s Pinnacle Studiom, ki je za moj mlinček malce prezahteven. Tako je na pomoč spet priskočil dobri stari Windows Movie Maker.

p.s.: Gledal sem tudi screener animiranega filma A Scanner Darkly in nisem poklical 1-800-NO-COPYS. Ti ti jaz:)

Še mal slikc. In filmček spusta s Kamniške Bistrice. Posneto je s fotoaparatom iz desne roke. Zaviranje na zadnje kolo je bilo onemogočeno:)