Karpatos 2009

Tretje leto zapored sem pristal na Karpatosu. Že pristanek je bil precej sumljiv, saj smo pristali iz napačne smeri. Na otoku nas je pričakalo pravo brezvetrje. Veter se je unesel šele po slabih treh tednih, kar pa niti ni bilo tako grozno saj smo ostali kar 9 tednov, od 23. junija pa do 25. avgusta.
Ker v začetku ni pihalo smo malo več pili, ko pa je potegnilo je prišlo na vrsto v glavnem samo še srfanje, tako da letos pravzaprav nisem imel nobene bolj nenavadne dogodivščine.


Moj glavni cilj za letos je bil naredit airjibe oziroma vulkanota, morda še shovit in pa parkrat se vreč v speed loop.
Prvi vulkano mi je uspel dokaj zgodaj, čeprav ga potem še cel dopust nisem dobro osvojil, v glavnem zato, ker sem se kasneje koncentriral samo še na šovit. Moram priznati, da sem bil vsaj par tednov, če ne cel mesec prav zafrustriran ker ni in ni šel. Delal sem vse mogoče napake, odskakoval z nogami, krčil kolena, se metal na jadro,... nikoli pa se mi ni zdelo, da gre stvar v pravo smer. Šele ko sem prebral članek na Boarseekermag se mi je odprlo. Glavna napaka, ki sem jo delal je bila, da nisem dovolj zakarval v veter. Da pa dovolj zakarvaš v veter se pa prej rabiš pravilno postavit: se pravi imet zaprto jadro, stegnjene roke in bit nagnjen naprej.... V glavnem... Uspelo mi je. In to potem celo tako pogosto, da mi je bil šovit lažji od vulkana. Na žalost pa odkar sem prišel domov nisem pristal še nobenega. Vulkan mi pa kar gre.

Tudi letos ni šlo brez uničevanja opreme. Na en lep vetroven dan, ko je pihalo preveč za 4.0 sem na desko namontiral večji smernik, sestavil 5.3 in šel spidirat. V prvi špuri sem se prebil iz zaliva med kamikazami do kanala, naredil obrat in se pognal v prvo poskusno vožnjo po kanalu. Tu je resnično žgalo na polno (Gun bay je bil seveda zaprt) in imel sem veliko težav že z držanjem jadra, kaj šele zapiranjem. Ko sem se končno malo bolj obesil na jadro pa cuf... in lok je postal mehak kot bi se odpela glava. Preveril sem glavo, malo zamajal lok in cela cev je odpadla. K sreči sem bil samo kakih 10 metrov od obale in ni bilo treba plavat daleč, je pa bilo treba nosit 100 litrsko desko slab kilometer po zafukano močnem vetru.

Kao poskus flake

Šovit

Vulkano v miljon vetra s 4.0

Jutranji sešn ob 8 zjutri, ko še ni bilo gužve

Pomojem najlepša fotka šovita, ki jo imam

Še en šovit

Še en vulkano

Pa še en

Video šovit =D

Airjibe from jure on Vimeo.

Pa še en video vulkanota

Video z letošnjega Karpatosa

Letos imam prvič dovolj materiala za en konkreten kratek surf video. Hvala vsem za snemanje.
In za vse, ki še ne naredite vulkana - ne obupat!

Karpathos 09 from jure on Vimeo.

Štanga, Dajla in novo jadro

Prejšnji petek sem na štangi videl največji val v živo v svojem življenju. Bil je gladek, navpičen in visok. Nisem edini, ki verjame, da so šli do štirih metrov. Jasno sem zategnil jadro in se pognal čisto downwind, da bi mu pobegnil.
Vozil sem tudi dvakrat preveliko opremo.
V vodo sem šel s 4.0, imel več kot dovolj vetra, potem pa se mi je po dveh obratih jadro snelo z vrha jambora. Vario top se je obrnil in jadro je zdrsnilo navzdol. To se mi ni zgodilo prvič, se je pa zadnjič s tem jadrom. Počilo je glavno okno in sledilo je plavanje do obale.
Tam sem sestavil 4.7 in z mojo eno in edino 97 litrsko desko bežal pred valovi, ko so ostali surfali na precej manjših deskah in s kvadrat manjšimi jadri.
Proti popoldnevu je začelo močneje deževati, veter pa se je stalno krepil (baje do 40 vozlov).
Bila je res ena mojih najhardkorejših surferij do zdaj.

Foto: Goran Babič, slika z Windsurfing.hr, več slik v galeriji.
Najjači dan.

V ponedeljek je jugo spet močneje potegnil in z Dominikom sva se odločila za Dajlo. Po štangi so bili tisti valčki kar manjše razočaranje. Spet je bilo preveč za 4.7, vendar niti slučajno toliko kot v petek.
Kratek video iz Dajle na Style Team.

Očitno sem zelo hitro in nujno potreboval novo jadro 4.0.
Ker mi je moj 4.7 Simmer Vision 2007 zelo všeč, poleg tega pa ima Agilis Sport vedno kakšno dobro ponudbo, je bilo odločitev dokaj lahka.

Let me present to you:
My new the one and the only 4.0:

Simmer XFLEX 2008 in Black and White

Ližnjan 4., 5. in 6. marec a.k.a. The Hardcorest Burja

Pričakoval sem, da bom z začetkom marca začel služiti denar za poletno surferijo, pa se je obrnilo drugače. Dela nisem dobil, zato sem preskočil služenje in skočil kar na srfanje.

Napoved vetra za Ližnjan med 17 in 24 m/s (60 do 90 km/h).

Napovedovala se je močna burja in z Dominikom sva se odločila, da odpotujeva proti Ližnjanu.
To je bilo moje prvo pravo zimsko srfanje, zato sem si moral nabaviti še kapuco in rokavice.
Na poti proti morju naju je spremljala močna burja, začel pa je naletavati tudi sneg. Ob avtocesti ga je zapadlo že par centimetrov. Ne ravno običajno vreme za morske športe. Vsaj pred nekaj časa sem razmišljal tako. No, in tudi po tej ekspediciji razmišljam podobno:P

Ob prihodu v Ližnjan sta bila na vodi že dva surferja, ki sta vozila na polno. Mraz je bil sprejemljiv, dežja ni bilo, sem pa videl par snežink. Malo sem še razmišljal katero jadro naj vzamem, ko je Dominik že stopal v vodo s 4.2. Sestavil sem 4.0, se oblekel v neopren in odpravil v morje.
Na suhem veter ni zgledal ravno premočan za 4.0, zato jadra nisem zategnil preveč močno. V vodi se je izkazalo, da burja dela na polno in je vetra še kako zadosti za to kvadraturo.
Spet se je izkazalo, da moje realno znanje ni primerljivo s tistim kakršnega si rad predstavljam, da ga imam. Je pa res, da sem prvič vozil v čevljih, s kapuco na glavi in rokavicah. Žgalo je tako, da sem se ves čas vozil s skoraj popolnoma odprtim jadrom, ko pa sem se odpel iz trapeza, da bi šel v obrat ali skočil pa mi je parkrat jadro kar iztrgalo iz rok. Enostavno nisem imel moči, da bi ga držal.
Po kakšni uri in pol matranja, ko sem bil za vsak odpeljan jibe tako vesel, da mi je skoraj prihajalo, sem postal resnično utrujen in sem se ukvarjal samo še z vodnimi štarti.
Šel sem iz vode in zaključil surfanje za tisti dan.
Dominik pa je še vedno na polno obračal front loope (salte) in poskušal switch move.
Počasi se je spustilo sonce in oba crknjena sva šla po parih pivih spat ob 7 zvečer. (Goldhorn (laško) made us sleepy:)

Naslednji dan zjutraj je žgalo še malo bolj in spet sem šel v boj. Najprej sem poskusil brez rokavic, vendar mi je po eni špuri postalo jasno, da naslednje brez rokavic ne bi odpeljal.
Šlo mi je veliko bolje kot prejšnji dan in sem na trenutke resnično užival. Tudi, ko sem povozil malce večji kos lesa, me ni motilo.
Kmalu zatem pa je bilo užitka konec. Pri delanju vodnega štarta se deska ni in ni hotela obrniti tako kot sem želel, pa če sem se še tako trudil. Nekaj časa je trajalo preden sem opazil, da se deska obnaša podobno kot se je na Karpatosu, ko sem se iz čistega veselja podal na vodo brez smernika. Segel sem pod dilo, kjer bi moral biti smernik, vendar ga ni bilo več.
Da bi se rešil, sem moral priti na drugo stran zaliva (okej hvala bogu sem bil v zalivu, in je veter pihal proti obali).
Poskusil sem se peljati brez smernika in ni šlo. poskusil sem se peljati s trapezom zapetim za zadnjo zanko, vendar brez trapeza v tako močnem vetru nisem mogel držati jadra. Tako mi je ostalo edino body draganje čez cel zaliv. Sedaj vem kako se počutijo kajterji:p.
Po vlečenju za jadrom me je končno naplavilo na skale ob obali. Prebijanje čez čeri mi ni šlo ravno preveč dobro, dokler ni pritekel Dominik in mi pomagal odnesti desko iz vode. Vseeno je ta ni odnesla brez posledic.

Video. Tokrat sem bil samo kamerman.
Pri zadnjem triku na videu je šel bobnič.

Tako je bil sredin davek smernik (ki mi ga je posodil Dominik), počena deska, Dominiku je med izvajanjem shake uspelo počiti bobnič, na koncu pa se je v avtu izpraznil še akumulator.
Kljub vsemu sva se odločila, da počakava v Ližnjanu in poskušava odsrfati še naslednji dan, vendar je v četrtek zjutraj Dominika preveč bolelo uho (takrat še ni bil prepričan, da je bobnič zares počen), zato sva se odpravila proti domu.

Najboljši slovenski Surf Video Leta je

Na Velikem surf partyju 07 so podelili nagrado za najboljši slovenski surf video leta. Zmagovalni muvi je bil (kot sem skoraj napovedal že v tem prispevku):

Najboljšo nagrado na svetu Flikko pa je za ta muvi prejel Pamir.
Še reporta s partija na StyleTeam in Totisurf.
Making of the movie.
Bravo Pamir! Ej kok sm ti fovš:p

Umag 23.11.007

Tokrat videoreport:

Smernik po bližnjem srečanju s čermi.

Streetsurf Dolgi most

V soboto je sijal sonček in potegnil prav kul vetrič. Na Dolgi most sva se šla z bratrancem poizkusit v streetsrfanju.

Imam precej utrujeno 5ko, zdelan lok, jambor in napol strgan zglob (Karpatos), longboard pa mi je posodil Pamir.
Vsa stvar se mi je zdela precej enostavna, je pa res, da razen jibea nisem imel jajc poskusit ničesar drugega. Pa še preveč je bilo za 5ke:)
Bilo mi je resnično kul in se že veselim naslednjega srfanja. Kakršnegakoli.

Moj video (dolgočasen kot vedno (sam se pa ful lepo spreminjajo barve)).

Tako pa to delajo drugi:

By sprikleodmarele (Pamir)
Res hud video.

By matej282
Še hujši video.

Hvala Pamirju za longboard.

Karpatos 2007 report a.k.a. 100 dni na poti (4. del – September)

Doma se začnejo izpitni roki, jaz pa ostanem na Karpatosu. In prva stvar, ki jo naredim v septembru je: praznovanje rojstnega dne!

originally uploaded by ripgirl●•٠·

V slaščičarni v Pigadii kupim vsake torte po eno. Skoraj vse imajo enak okus:)

Tasotu v njegovem Surfer's Hutt-u zmanjka alkohola, zato naroči tovornjak poln pijače, ki pa obtiči na plaži. Reševat ga pride nov, močnejši tovornjak, ki pa se prav tako zakoplje v mivko. Taso ju brez uspeha poskuša potegniti ven s svojo Lado Nivo, dokler pozno zvečer (ponoči) ne prispe ogromen tovornjak, ki oba tovornjaka odvleče s plaže.

Zabave v Anemosu se tudi septembra ne končajo, le bolj privaten značaj dobijo, Andrew pa postaja čedalje bolj radodaren s svojimi The Bomb koktejli. Slika je z enega afterja, ko Mara, Tanguy, Andrea in še dva modela čakajo na moje špagete.

Od leve proti desni: Vito, Nikova sestra, njen fant, in Niko. Vito za Noro prevzame delo natakarja pri Vasiliju in mi vsake toliko časa časti kak toast ali frape, poskuša pa me tudi naučiti žongliranja s pomarančami za fresh squeezed juice. Niko dela v restavraciji pri Sokratesu (Vasilijevem bratu) in ima neverjeten smisel za humor. Imel sem čast, da mi je postregel zadnjo jebeno hrano (kot se je sam izrazil) preden je končal z delom in odšel domov na Poljsko.
Verjetno ju spomladi obiščem na Poljskem.

originally uploaded by ripgirl●•٠·

Septembra sem čedalje več vozil zunaj na čopu in skakal zapet v trapez. Ko me je parkrat v zraku zarotiralo in ob pristanku navilo okrog jambora, sem se naučil, da to početje ni najboljše. Posledica so bile hude bolečine v hrbtu, ki so mi oteževale življenje, surfal pa sem lahko samo po čistem flahu v laguni. Andrea mi je za lajšanje bolečin svetovala ležanje na soncu. Po kakšni uri ali dveh spanja na soncu sem se skoraj utopil v lastnem švicu, bolečin pa približno pol ure res nisem čutil.

originally uploaded by ripgirl●•٠·

Podedovane stvari dobrih ljudi sem si pripeljal kar z (edinim) letališkim vozičkom (drugega uporablja čistilka). Beach-bum style.

originally uploaded by ripgirl●•٠·

Lepega dne se v idiličnem Chicken Bayu znajde orjaški skat (tak, kakršen je ubil Steva Irwina). Jaz, nebodiga len, vzamem jambor, ga zabodem in privlečem na plažo. Andrea, ki me je stalno zbadala, naj ujamem večerjo, ki jo bo skuhala, se brani, da to ni riba in da tega ne bo jedla. Kasneje so skata pojedle ribe Karpatosa.

originally uploaded by ripgirl●•٠·

Vrnili smo ga morju. Žal mi je, da sem ga ubil, ampak kurc, sej je sam riba.

originally uploaded by ripgirl●•٠·

Sebastian in Michael zapuščata Karpatos. Prej smo s ponjavo za zaščito jader pred soncem še malo kajtali.

originally uploaded by ripgirl●•٠·

Andrea in jaz povabiva na pijačo Michaela in Sebastiana pred njunim prvim poskusom pobega z otoka.

originally uploaded by ripgirl●•٠·

Tole vejverco na vrhu sm en dan furu in mi je bla tooook huda. Sam sta fina čist kratka in mi je šla v jibeu skor vsakič v spin-out.

originally uploaded by ripgirl●•٠·

Valda fantoma pobeg s Karpatosa prvič ni uspel, ker se je pokvaril trajekt (baje ruska ladja, ki je v 2. svetovni vojni furala vojaške tovornjake po Črnem morju), tako da sta prišla nazaj v CB in smo začeli s pitjem že zgodaj zjutraj. Opoldne je pribila vročina, zato sem šel za ohladitev malo surfat, pozabil pa sem na smernik in lok:)

Še muvi

originally uploaded by ripgirl●•٠·

Tudi na surf spotih sta potrebni umetnost in kultura. Our personal stonehenge.

originally uploaded by ripgirl●•٠·

Karpatos konec poletja postane precej hladen. Prišel je prehlad, in vsak večer sem tako močno kašljal, da nisem mogel zaspati, dokler nisem v Anemosu spil vsaj dveh viskijev za pomiritev telesa. Stvari je bilo potrebno narediti konec. Terapija: kos kruha z medom in česnom (naravni antibiotik) za zajtrk.

originally uploaded by ripgirl●•٠·

Ko je Vasili zaprl svoj bar in so vsi kemperji in kombiji zapustili zaliv sva z Andreo ostala edini živi duši v Chicken bayu.

Končno se je zaliv izpraznil, tako da sem lahko mirno poziral za svoj prvi in zadnji fotosešn na Karpatosu. Foto: Andrea

Chop hop

Jibe

Še en skok

Še en jibe

Full speed v jibe

Okej še en jibe (ja kurc to je vse kr znam)

Board 360

Heli tack

Dež.

Lani sem bil v Grčiji mesec in pol, letos pa že skoraj tri mesece, ko sem prvič doživel dež. Bila je res prijetna osvežitev. Med surfanjem sem se resnično počutil kot doma. Spot je bil popolnoma drug. Hudo. Žgalo je za 4.0 na polno.

Na ta dan se mi je zapisalo:

Danes je 23. september. Prebrano iz koledarčka najdenega v denarnici. Je prvi dan mojega bivanja v Grčiji, ko vidim dež. Tu sem videl že tri polne lune in čakam na četrto. Počutim se polomljeno, malo me hladi in malenkost tišči na wc, ko začenjam urejati spomine s Karpatosa. Zanimivo se mi zdi pisati v slovenščini, saj jo tu govorim zares redko. V veliki večini govorim angleščino in poslušam nemščino. Zadnji Slovenki (Slovenci nasploh), ki sta kempirali v CB sta odšli skoraj dva tedna nazaj.

S Karpatosa sem se selil direktno na absolventski izlet na Kreto. Najprej sem mislil vso surf in kemping opremo vzeti s seboj na trajekt, odpluti proti Kreti, naložit vse na avtobus, se odpeljat proti Iraklionu (kjer smo imeli absolventi hotel), preživeti tam absolventa, potem pa spet vso kramo spravit na avtobus do pristanišča, na ladjo, na avtobus do Patrasa, na ladjo do Benetk in še na zadnji bus do doma.
V četrtek 20. septembra je letelo predzadnje letalo Intelekte (Adria) iz Ljubljane na Karpatos. Šel sem na letališče in in gledal, če bo morda prišel iz letala kakšen surfer. Imel sem srečo. Videl sem dva fanta (očeta in sina), jima razložil situacijo z absolventom in ju vprašal, če bi mi lahko čez en teden peljala opremo domov. Bil sem kar malo presenečen, ko sta bila takoj za. Ne morem povedat kako močno sem si oddahnil.
Čez teden dni smo res skupaj naložili opremo na letalo. Hvala, hvala vama lepa.
Tako sem v četrtek popoldne, prvič po treh mesecih ali štirih polnih lunah ostal sam, brez surfa na vetrovnem otoku. V žepu sem imel karto za trajekt na Kreto z odhodom v nedeljo zjutraj. Dva cela dneva brezdelja.
Absolventi naj bi na Kreto prišli v soboto zjutraj, in če bi jaz prišel tja v nedeljo zvečer bi zamudil dva dneva že tako dragega izleta. To mi ni bilo preveč všeč, zato sem z Andreino prijateljico Martino, ki je za teden dni priletela na počitnice iz Nemčije, štopal v Pigadio, da bi poskusil zamenjati karte za trajekt za letalske karte. V agenciji niso delali nikakršnih problemov. Brez težav bi lahko z doplačilom za letalo zamenjal karte in letel na Kreto nasledni dan, v soboto, ob 6 zjutraj. Če bi jih imel s seboj. Pa sem jih, butast kot sem, pozabil v šotoru v CB-ju.
Ura je 10 in agencija se, kakor vem, za opoldansko siesto zapre ob 12. Vprašanje, če bodo karte popoldne še na voljo. V redu. Gremo po hitrem postopku nazaj domov po karte. Taksi? Ena smer 15€. Odpade. Štop? Ena smer vsaj eno uro. Gremo rentat bicikl. Ob pol 11 najdem mesto kjer oddajajo kolesa in skuterje. Skuter? Vozil bi ga prvič v življenju, Vedran se je z njim že polomil po ulicah Pigadie, jaz pa tudi ne bi vozil počasi saj je šlo za minute. Torej odpade. Za 6€ vzamem bicikl. Šit. Nimam 6. Samo 5 je v denarnici. Okej, vzamejo tudi 5.
10 do 11 štartam iz Pigadie. Direktno v klanec. Vidim, da z japonkami ne bo šlo. V nahrbtniku imam superge. Preobujem se in štartam naprej.
Na življenje in smrt sem poganjal v hrib. Kurčeva ketna mi trikrat padle z zobnika preden dosežem najvišjo točko na cesti. Spust. Dvakrat skoraj zgrešim ovinek. Še trikilometrska ravnina pred Laguno z bočnim vetrom 6 bf.
Laguna. V šotoru poiščem karte, spijem malo vode in v teku proti kolesu zbašem vase zadnjo frutabelo. Spet na poti. Ura je 11.30. Še pol ure. Računam: pol ure - torej - če vozim povprečno 30 lahko naredim v pol ure 30 km se pravi lahko s 15 na uro pridem v 15 km oddaljeno Pigadio v pol ure(?). Moram povedat, da sem med računanjem poganjal v hrib, nasproti pa mi je pihal veter za 4.0.
Na vrhu klanca, pred spustom v mesto, s koncem večjih naporov, pride spoznanje o popolnoma napačnem računanju. Izgubim vsako upanje. 30 na uro bi težko imel povprečje že samo navzdol po tej zaviti cesti.
Vseeno že samo iz užitka zopet poženem pedala in zdrvim skozi ovinke. Morda bodo pa malo dlje odprti. S tem v mislih pičim med avtomobili po ozkih enosmernih (ne vedno v pravo smer) ulicah Pigadie.
Uletim pred agencijo in...poglej k so še vedno odprti, ura je pa 10 čez 12. Ves začuden uletim noter in s tresočimi nogami stopim pred šalter in izvlečem karte. Vsa tri dekleta za pultom me z velikim začudenjem gledajo, ko se iz mene ulije ves švic, ki se je nabiral v meni 3 mesece.
Iz mene butne: Kako pa to da ste še vedno odprti?
Ja ob 12.30 zapiramo.
Okej kul. Jst sm pa poganju k prfuknen:)
A boš vodo?
Ja. Itak ja.
In mi je šla celo po vodo v sosednji kafič.
Popijem vodo, zrihtamo karte, punca pa na koncu reče, da če bo kakšen problem naj kar pokličem v agencjio. Vprašam, če bi lahko bil kakšen problem, ona pa reče da ne, ampak naj vseeno pokličem, če bom kaj hotel zvedet. Njeni sodelavki se nama pomenljivo nasmehneta. Okej kul, se mi kar fino zazdi, ampak jaz sem prišel samo po karte. Na žalost jutri grem.
Martino sem našel ravno pri koncu kosila in tako sva skupaj s taksijem odšla nazaj v CB.
Doma sem pospravil šotor in se pripravil na let. To noč bom prespal v spalki. Če bom spal.
Seveda smo se šli poslovit še v Anemos. Andrew je bil še dodatno radodaren, tako da sem imel cel večer v roki poln kozarec nejgovega The Bomb koktejla.
Ne vem kako sem prišel do spalke in kdo mi je nastavil budilko, vem pa, da me je ta zbudila, in da letala nisem zamudil.
Andrea in Martina sta me v zgodnjih jutranjih urah pospremili na to smešno letališče, ki je ob odprtju še bolj smešno. V meni so se mešali občutki pričakovanja absolventa in kasneje doma, mehke postelje, kopalnice, tekoče vode in hkrati konca svobode, umazanosti, spanja v šotoru na armafleksih, srfanja,... konca poletja.
Še poslovili smo se, oddal sem prtljago in odšel na check-in.

Na Karpatosu sem videl štiri polne lune, ob 78 dneh na deski pa sem potegnil vsaj 56 črtic.

Ližnjan 21.10.007

Q: Kaj je bolj neprijetno od oblačenja neoprena?
A: Slačenje neoprena.
Q: Kaj je bolj neprijetno od slačenja neoprena?
A: Oblačenje mokrega neoprena.

Bila je totalna gužva, najprej sem šel v vodo s 5.5, odsurfal 2,3 špure, potem pa je toliko pojačalo, da me je v refulu brez vsakršnega upora podrlo po tleh.
Potem sem na hitro zrigal 4.0, šel v vodo, se odpeljal do druge strani, poskusil tack in v tistem trenutku je jadro samo padlo dol po jamboru. Pa ja spet nisem zlomil jambora no...
Ne nisem. V tistem, ko se mi je mudilo nazaj surfat, nisem dobro namestil vario topa na vrh jambora in se je snel. Jeba.
Odvlekel sem surf tistih 200m do obale, v nizki vodi razstavil vse skupaj, spet približno vse sestavil in odsurfal do drugega brega, kjer sem na obali stvar spet razstavil, sestavil in zategnil s šponerjem....
In končno začel surfat... dokler ni veter enih 15 čez dve crknil.
Sicer je čez kako uro in pol spet potegnilo ampak mi vetra zaradi mraza ni uspelo počakati v neoprenu, tako da je bila surferija za tisti dan končana.

Na poti domov je nastal tale video:

Kera dirka!

Danes me je pa dirka formule 1 v Montrealu res presenetila:

• 4 X je na stezo prišel varnostni avto
• Alonso je 4X zgrešil isti ovinek
  
• Robert Kubica se res spektakularno razleti^[1]
• Rosberg in Trulli sinhrono delata piruete

• 2 X črna zastava (diskvalifikacija Montoye in Raikkonena)
• Jarno Trulli se ob varnostnem avtomobilu zaleti v zid
• Takuma Sato z Aguri Hondo prehiti dvakratnega svetovnega prvaka v McLarnu
• 1. zmaga Lewisa Hamiltona
  

Tako formulo smo si vedno želeli. Kruha in iger!

---

^[↩]YouTube je umaknil vse posnetke nesreče Roberta Kubice z razlago: "This video is no longer available due to a copyright claim by Formula One Management", tako da se sedaj posnetek črpa od drugod. Zanimivo je, da niso umaknili drugega videa. Morda pa je to samo vprašanje časa. No, sedaj so posnetek nesreče odstranili tudi z blip.tv. Resistance is futile.

Freeride Camp Bol 2007 Video

Video z letošnjega Bola. Najboljši video ever.

By Pamir

Dva filmčka z Bola iz prejšnjih let

Bol 2004 by Mitja

Kako na Skype, če nimaš mikrofona

Skype je zelo uporabno orodje tudi pri učenju, da izmenjaš svoje poglede na stvari s kakšnim sošolcem ali sošolko. Pa vednar nima doma vsak mikrofona. Tudi jaz ga nimam. Pa sem se spomnil, da sem nekoč videl, da mikrofon, priklopljen na izhod za zvočnike, deluje kot majhen zvočnik.

Potem mora stvar delovati tudi obratno, sem si mislil in poskusil. Slušalke sem priklopil v vhod za mikrofon na računalniku. Če povem po pravici sem bil skoraj prepričan v neuspeh, ampak na moje presenečenje je stvar dejansko delovala. Z rezultatom nisem bil preveč zadovoljen, saj se je kljub temu, da sem dal vse precej naglas slišalo bolj slabo.

Kako stvar izboljšati? No, ker fejkam glasbenika imam doma tudi majhno mešalko. Slušalke sem vklopil vanjo, da se signal malce ojača in šele nato v računalnik. Stvar deluje precej bolje in bi bila lahko celo uporabna, če ne bi bilo toliko kablov...

Sedaj grem v najboljšega soseda po pravi mikrofon, in če bodo predragi bom verjetno še naprej govoril v slušalke, ki so lahko tudi mikrofon.

Če klikneš na slikco, lahko vidiš, da je tale mikrofončič malo preveč kompliciran za vsakodnevno uporabo.

p.s.: Ja, vidi se, da bi se moral učiti in mi hodijo po glavi neumnosti.

Mal športamo

Ker bi bil današnji dan lahko tako gnil kot včerajšnji, sem se odločil da grem malo na kolo in se pozabavam s fotoaparatom. Dan je bil lep dokler nisem poskušal urediti filmčka s Pinnacle Studiom, ki je za moj mlinček malce prezahteven. Tako je na pomoč spet priskočil dobri stari Windows Movie Maker.

p.s.: Gledal sem tudi screener animiranega filma A Scanner Darkly in nisem poklical 1-800-NO-COPYS. Ti ti jaz:)

Še mal slikc. In filmček spusta s Kamniške Bistrice. Posneto je s fotoaparatom iz desne roke. Zaviranje na zadnje kolo je bilo onemogočeno:)