Bili smo zmenjeni že kak dan ali dva prej, pa je na dan spomina na mrtve izgledalo precej slabo. Šele proti večeru me je poklicala Vesna in rekla da gremo in naj hitro pridem v Ljubljano. S pripravo sendvičev sem moral precej pohiteti in tudi malo improvizirati s stvarmi, ki sem jih našel doma, saj so bile trgovine zaprte (spakiral sem tudi makarone, ki so ostali od kosila:).
Tako sem se poln pričakovanj odpeljal v Ljubljano, kjer sem izvedel, da precej stvari še ni dogovorjenih in da ni nujno da sploh gremo. Po vrhu vsega pa sta se napovedi vetra hrvaškega in slovenskega ALADINa precej razlikovali. Odločili smo se da prespimo noč doma in počakamo na jutranjo napoved, ki se je izkazala za zelo bogato z vetrom za naslednja dva dni. Odrinili smo iz Ljubljane in še na poti nismo točno vedeli kam gremo. Končno smo se odločili za destinacijo: Ližnjan. Ker itak večine surf spotov ne poznam, in tudi tega nisem, in moje jadralske veščine niso ravno blesteče me je kar malo zvijalo v želodcu. Valovi, mrzel veter, ki piha na odprto morje in ledena voda niso ravno dobrodošle za začetnika.
Pa se je Ližnjan pokazal v zelo super luči. Čeprav veter piha v zaliv ni valov, pokazal se je sonček, le veter ni bil pretirano topel. Pravzaprav je bil zelo mrzel. Sestavili smo surfe, se oblekli v neoprenske obleke (itak da sm šu prej v grmovje kakat k me je blo vseen mal strah da bom vsaj zmrznu če že ne kej druzga) in se podali v morje. Takoj mi je uspel štart in prvič sem glisiral na moji novi deski. Veter je bil precej "malo ja malo ne" (refulast) ampak je kar šlo.
Po nekaj več kot dveh urah (se mi zdi) me je že malo prepihalo v glavo, tako da sem se odločil da grem malo počit na obalo. Na obali zaradi mraza nisem imel preveč izbire. Malo počiti pa hitro nazaj v vodo ali pa sleči neopren in smukniti v puloverje in bundo. Izbral sem drugo možnost in to je v precejšni meri pomenilo tudi konec surfanja za tisti dan. Pojedel sem sirovo štručko, malo pofotkal tiste, ki so vztrajali na vodi, potem pa se je kmalo začelo nočiti.
Padla je odločitev, da prespimo v Premanturi, kjer se je odvijal Hallowind. Zvečer smo ga malo pili. Malo preveč (vsaj jaz, ki sem še isti dan spet prisegel da ne bom več pil). Noč je bila zelo mrzla. Sploh za spanje v šotoru. Majica s kratkimi rokavi, majica z dolgimi rokavi, pulover s kapuco, bunda in spalna vreča so bili komaj dovolj da nisem zmrznil do jutra.
Petek je bil z vetrom slab. Nisem šel v vodo. Itak ne bi šel. Maček čez cel dan. Gavobol + veter + mraz. Zvečer odhod proti domu in pozdravljena topla postelja.
Prelepa dva dneva. Jih ne zamenjam.
Hvala Vesna, ker imaš toliko potrpljenja z nami fanti, hvala Mitja za prevoz, hvala Pamir za dobro voljo.
Pamir
Ines in Vesna
Pamir, jaz, Mitja
:)
Ravno tako slaba slika kot so bili špageti, "skuhani" v rdečem loncu. Nasvet: ljudje ne dajat špagetov v vodo, ki ne vre. Ni užitno. Tudi če ne izgleda da bo voda sploh kdaj zavrela.