I know it's an illusion but I like the idea...

sreda, 22. november 2006

Jutr mam zobarja

Zobnega kirurga, če sem natančen. Zadnjega obiska nimam ravno v lepem spominu. No, v bistvu mormam na wc preden povem do konca.... ...Da nadaljujem. Bilo je pred približno pol leta, ko sem še z vsemi zobmi prišel na oralno kirurgijo.

Ulegel sem se na stol, kjer so mi dali so mi dve injekciji. Eno v zgornjo dlesen, drugo pa nekam med zgornjo in spodnjo dlesen, čisto na koncu ust. Tista, druga je bila precej neprijetna, ker sem imel občutek, da je šla igla precej globoko. No, še preden se je postopek ruvanja začel, ko je začela delovati anastezija, sem se začel prekleto potiti, pa še v glavi se mi je začelo vrteti. Če ne bi ležal, bi verjetno padel skupaj. Po pretečenih parih minutah sem spet prišel k sebi, kirurg mi je izdrl osmico in potem še drugo na isti strani in operacija je bila končana. V bistvu tisto ruvanje niti ni bilo tako neprijetno (razen škripanja in neprostovoljnega premikanja cele čeljusti nisem čutil ničesar), tista igla je bila pa res zoprna.

Naslednih 24 ur sm se prehranjeval le s krvjo, ki ni in ni hotela prenehati teči, potem pa sem si le zaželel nekaj slajšega :) in si naredil čokolino. Ker mi je čokolino precej bolj teknil kot kri, sem se ga jedel še naslednja dva dni. No, ampak sem preživel.

Zakaj vse to govorim? Ker bom jutri in v naslednjih dneh ponovil celotno proceduro. Ja, osmice grejo ven še na desni.

Oba zobka sem si shranil za spomin. Če bo vse po sreči jutri povečam zbirko na štiri. Upam, da ne na več.

Ni komentarjev: