I know it's an illusion but I like the idea...

ponedeljek, 12. marec 2007

Neumnost

Danes sem naredil eno največjih neumnosti kar pomnim. Bil sem tako šokiran, da se nisem spomnil, da bi pofotkal.

Z avtom sem se pripeljal na faks, ki je čisto slučajno v Ljubljani, kjer je občasno težko najti parkirni prostor, in naredil par krogov, da ga najdem. Sonce je res lepo pičilo v avto, postalo je malo vroče, in ker se mi sredi zime res ni dalo zaganjati klime, sem odprl okno.

Vozim se okoli in iščem, ko vidim nekoga zapeljati iz prarkirišča. Hitro pospešim do praznega prostora in lepo, brez problema, bočno parkiram. Skočim iz avta, da si ogledam mojstrovino od parkiranja. Idealni 3 cm od robnika. Vzamem torbo, zaklenem avto, poskusim kljuko, če so vrata zaklenjena in stopim proti faksu.

Vse lepo in prav. Faks od 12 do 16 ure.

Konec faksa in grem proti avtu. Nisem mogel verjet. Šipo sem pustil odprto!!!!! Na mojo srečo in presenečenje je bilo v avtu vse nedotaknjeno. Celo avtoradia se ni nihče dotaknil. Nemogoče. Sošolki (najbolši surferki kar jih poznam) so v bližini te lokacije pri belem dnevu že ukradli radio iz zaprtega avta. Usedel sem se v avto in tri minute samo sedel pri miru, v glavi pa se nisem mogel odločiti ali naj bom prekleto jezen nad sabo, da sem naredil tako neumnost, ali pa peklensko vesel, da sem jo odnesel tako dobro.

Zaključek? Hm. Ne vem. Zelo dobro je, da imaš srečo, ko narediš neumnost.

nedelja, 11. marec 2007

Harmonika pod oknom

Bilo je pozno dopoldne, ko sem zdolgočasen sedel za računalnikom in razmišljal kako naj najkvalitetneje zabijem tak lep dan. Pa zaslišim harmoniko. V živo. Pod oknom je model za prostovoljne prispevke igral mogoče malo bolj južnjaške ritme, ki pa so resnici na ljubo mnogo bolj prijazni do ušes, kot avtohtone viže. Zdi se mi, da so bili tudi drugi prebivalci naselja veseli te popestritve in upam, da je fant v zameno za to dobil kakšen evro ali dva.

Ker mi je sošolec pred kratkim v preizkus posodil fotoaparat, sem izrabil priložnost in malce poslikal situacijo. Bil sem tudi tak prasec, da mu nisem namenil niti evrskega stotina in me je potem zato precej pekla vest. Tako se tukaj javno opravičujem in obljubim, da ob naslednji taki situaciji ne bom tako stiskaški.

p.s. Prijateljica iz sosednjega bloka mi je pravkar dala vedeti, da pri njej doma nad glasbenikom niso bili navdušeni. No, vsak ima svoj okus.