Danes sem si posebej vzel prost dan v službi, da sem šel na izpit. Na izpitu je vse potekalo v redu dokler mi profesor ni postavil prvega vprašanja na katerega sem odgovoril kar sem vedel in znal in ni bil zadovoljen. Jebiga stopil sem na mino. Nekako sem se poskušal rešiti, vendar sem se z vsako izjavo samo še malce približal eksploziji. Tako se je zgodilo, da me je že po prvem vprašanju poslal ven. Verjetno, da so bili malce krivi tudi izpiski iz knjige, ki niso bili avtorski, čeprav bi to morali biti.
Job. Svoja zgodba. Prvi dan. V ponedeljek, so mi dali za spremenit neke uporabniške vmesnike. Ko sem pogledal tisto kodo, nisem razumel popolnoma ničesar. Nekako tako, kot bi mi nekdo pred nos postavil eno knjigo v španskem jeziku in od mene zahteval naj popravim skladnjo. Za razumevanje naj povem, da o španščini nimam pojma. Res sem se počutil totalen bebo. Bolj, ko so mi razlagali, manj mi je bilo jasno. Prepričan sem bil, da se te stvari ne da naštudirati. Bil sem tako obupan, da mi je šlo že skoraj na jok. 8 ur sem buljil v kodo in se poskušal naučiti španščine (C# v kombinaciji v .NET).
No včeraj mi je uspelo dokončati zadolživtve na delu. Počasi se začenjam učit to stvar. Res je lepo, ko se enkrat premakneš z mesta in začneš dojemati, kako tu programiranje deluje. Cel job mi bo počasi postal celo všeč.
Je pa tu še neko vprašanje. Ali se res želim naučit programirat? Prvi dan je bila vrstica moje kode vredna 15€, proti četrtku pa samo še okoli pol evra:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar