I know it's an illusion but I like the idea...

sobota, 20. oktober 2007

Karpatos 2007 report a.k.a. 100 dni na poti (2. del - Julij)

Panorama Chicken bay-a. Čisto na levi je Vasilisov lokal, kjer smo zjutraj pili frape in kakali (seveda je šlo kakanje takoj v morje za valobranom) in kjer je bil ob sredah barbeque (12€, če ješ meso, 6€ če se pretvarjaš, da si vegetarijanec in vsake toliko časa ob nakladanju solate ukradeš kak suvlaki).

Malo bolj desno surf-station owned by Chris Shill a.k.a. The King of Karpathos a.k.a. The Biggest Malaka Ever. Čeprav je malaka, je imel najboljše cene, ko se mi je zlomil jambor, so se mi strgale zanke za trapez (3x), se mi je natrgal zglob, in ko sem uničil zanke za noge. Ne pa se pustit reševat njemu na vodi, ker vam bo zaračunal 80€, če niste njegova stranka (Mistralovci vas rešijo za 30€). In ne. Nikoli me niso reševali.

Sam veter v CB pred valobranom je neverjeten. To je po mojem mnenju najbolj refulast spot na svetu. V liniji 50 metrov padeš v 3 luknje z 2 bf, 5x pa te nabaše reful z 7bf. Vmes je veter iz nasprotne smeri:). Včasih sem imel filing, kot da mi hoče veter zlomit hrbtenico, ko je bilo v eni sekundi 5 sunkov. Od tod tudi sindrom CB-ja, stalna vožnja v zankah, tudi če komaj plutaš.

Spot je zakon za učenje vodnega štarta (nizka voda, refuli:)) in samomor za učenje trapeza. Precejkrat smo sedeli pri Vasiliju in se zabavali ob spektakularnih katapultih, ki jih ne manjka na povprečno vetroven dan.

Oranžni JP na plaži je kriv, da sem spoznal, kako dobra je lahko dila in da bom kmalu zapravil celo premoženje za novo.

Letališče na Karpatosu. Zgodba zase. Sam terminal je velik kot glavna avtobusna postaja v Ljubljani (ne mislim železniška). Na žalost delajo nov terminal, ki bo po vsej verjetnosti še bolj sfukal veter v CB.

Od samega morja do terminala je po bližnjici kakih 200m, in ko me je Vojko prosil naj mu pomagam nosit prtljago, ko prispe na Karpatos je to izgledalo nekako takole:

Surfam, dokler na nebu ne zagledam letala z modrim repom in pridem do obale ravno, ko letalo pristane, se sprehodim do terminala in ga s še mokrimi bordšortsi, brez majice in z mokrimi lasmi pričakam v terminalu. Znosiva stvari v CB in čez 15 minut spet surfam.

Jaz: Čist preveč za 5.0.

Dejan v treh tednih v nulo naštudira vodni štart, trapez, glisiranje v zankah in tack. Če bi ostal še en teden tudi jibe ne bi bil več problem.

Ivan in Eva sta bila že maja na Bolu odločena, da prideta na Karpatos.

Eva se zaljubi v HC refulast CB in pravi, da je veter na Rodosu za pusije.

Tudi Rok se je s Prasonisija preselil na Karpatos.

Enkrat sm tok hit srfu da je začel čist grmet. Sm se že bau da bom prebil zvočni zid, sam pol sm vidu, d je bil to u bistvu avion.

Na plaži od leve proti desni: Isabel, Lisa, Simon, Dominik, Mo.

Zdej že preveč za 4.0.

Loop.

Dejan jibe.

Meta in Laura.

Rok speed loop.




Rok vulkan.

Miha.

Happy.

petek, 19. oktober 2007

Nova dila

Danes sem naročil novo dilo. Ne bi govoril o ceni, razen tega da se bom prekleto zadolžil. V bistvu je nisem še niti videl v živo. Prišla naj bi v sredo...

2008, 97 litrov, 3 styles (Wave, Freemove, Freestyle), mal punčkasta ampk jebiga:)
Več na http://www.tabou-boards.net/index.php/boards/windsurf/3s .

Za nadaljevanje reporta s Karpatosa rabim še nekaj slikc, tako da bo treba še mal počakat.

nedelja, 14. oktober 2007

Karpatos 2007 report a.k.a. 100 dni na poti (1. del - Potovanje)

Dan po polni luni na večer prvega julijskega dne smo se Dejan, Brane in jaz takole spakirani odpravili proti Grčiji.

Noč je bila zelooo dolga. Od Slovenije, prek hrvaške in Srbije do Makedonije seveda, ki ima v zastavi sonček in se ne bi spodobilo da bi bila tam noč.

Postanek na bencinski postaji v Makedoniji in kuža.


Prehitevanje po makedonsko.

Grško-makedonska meja. Spet nazaj v EU. Okej, o tem bi se dalo razpravljati. Brane kakih 200km pred Atenami prvič preda volan na celi poti. Res svaka mu čast. Naprej vozim jaz. Kombi sem vozil prvič, zjutraj sem spal kakšno uro in sem bil tudi prekleto zjeban. Dokler nisem na grški avtocesti (dva pasova plus dva odstavna pasova) šel prehitevati šleparja, proti meni pa je prihajal osebni avto, ki je prav tako prehiteval priklopnika. Po tistem bližnjem srečanju se mi je raven adrenalina rahlo dvignila, zaspanost je izginila in tako sem brez težav vozil naslednjih 150 km, ko me je spet zamenjal Brane.


Prečkamo Atene in pridemo v Pirej. Okoli 1600km in 17 ur po odhodu od doma. Ko kupujemo karte za trajekt, nas prijazni grški turistični delavci kot ponavadi in kot verjetno vsakega turista poskušajo totalno nategnit ampak jim ne uspe. Vsaj mislim, da jim ni uspelo.


Prihod v Pigadio na Karpatosu. Približno 20 ur (večinoma spanja) po Pireju.


Prvi pogled na Devil's, Gun in Chicken Bay – mesto, kjer bom nastanjen naslednje tri mesece.


Brane naju vrže iz kombija v Chicknu in odhiti postavljat šotor na Luv spot, ker prihaja noč. Z dejanom postaviva šotor, posnameva fotko in greva na pivo.

p.s: Tukaj se zelo lepo zahvalim Branetu, ki naju je pripeljal na Karpatos.


ponedeljek, 8. oktober 2007

Doma

Prišel domov. Urejam vtise...

sobota, 8. september 2007

Ostal na Karpatosu

Ja. Odlocitev je padla. Spricam izpitne roke.

sreda, 15. avgust 2007

Atene

Po mesecu in pol prvic sedim za racunalnikom. Sem v Atenah pri familiji od punce od modela, ki ne zeli biti imenovan. Vzel sem si pac mal pocitka od surfanja in sel pogledat Atene. Kaj nej recem. Bil sem mesec in pol na Karpatosu. Nekaj sem srfal in nekaj sem spal. Zadnji teden ni prevec pihalo in zato sem odsel v Atene.
V cetrtek odpotujem nazaj na Karpatos in mogoce bom tam ostal do konca septembra, potem pa se bom samo preselil na Kreto za absolventa in tako preskocil jesenske izpitne roke. V bistvu se ne vem. Pustimo casu cas.

nedelja, 1. julij 2007

Dan odhoda

Tako. Prišel je dan. Okrog 10 zvečer odrinemo iz Škofje Loke čez Balkan proti Atenam.
Kolo sem nabavil (ni se mi ga dalo fotkat, sem preveč zaseden zadnji čas), šotor zamenjal, avto napolnil....
Če bom imel kje blizu dostop do interneta bom mogoče celo kaj napisal sem gor.
Čau.