četrtek, 22. april 2010
DIPLOMIRUUUUUUUU!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
nč =D toj to. 18-letni projekt je zaključen. Univerzitetni diplomirani inžinir računalništva in informatike.
sreda, 3. marec 2010
Štanga že dela
Leto se je komaj začelo, za seboj pa imamo že en nateg in 4 super dni na Štangi. Prvič smo šli v vodo že 8. januarja, ko sem po 10 minutah priplaval ven v brezveterju, zadnjič pa še ne teden nazaj, v nedeljo, 28 februarja.
V glavnem je bilo ponavadi vetra dovolj za 5.3 in malo desko (73l Flikka), enkrat (19.2) pa je šel veter čez vse meje in ga je bilo občutno preveč za 4.0 in malo desko. Fotke iz te brutale so tuki in tuki.
Spodaj pa še nekaj utrinkov iz zimskih jugov.
četrtek, 7. januar 2010
Zaključki dvajset-devet in plani dvajset-deset
Leto 2009 je končano in zdi se mi prav, da naredim kratek pregled uspehov in neuspehov preteklega leta in postavim plane za naprej.
V preteklem letu sem:
Čisto slučajno me je pritisnil Jannik, ko mi je prvič prvič uspelo skočit v vulkanota tako, da sem kontrolirano slajdal nazaj in imel filing, da končno lahko kmalu odpeljem ta prvi trik v knjigi.
Sedaj pa je skrajni čas, da odpremo novo surfarsko sezono 2010 in upam, da ne z nategom.
V preteklem letu sem:
- uspel narediti cela dva izpita na fakulteti, ki pa sta bila na srečo zadnja;
- opravljal skoraj redno študentsko delo in nabiral izkušnje na področju testiranja softvera z vsem kar paše zraven;
- kljub temu bil za več kot vikend skupaj na morju 11 tednov,
- bil prvič v Španiji
- in tretjič na Karpatosu,
- imel približno 85 dni windsurfanja (šteje samo glisiranje), od tega:
- Karpatos nekaj manj kot 50 dni
- Tarifa 11 dni
- Ližnjan 9 dni
- Barkole 4 jutra
- Savudrija 3 dni
- Štanga samo 3 dni
- Umag 3 dni
- Dajla 2 dni
- Izola 1 dan
- Krk, Punat 1 dan
- in Preluka 1 mučno jutro
- se uspel naučit vulkanota,
- parkrat odpeljal šovita,
- enkrat praktično naredil spocka sam na konc padu na rit
- in nenazadnje odpeljal res na fertik d best maraton češenj.
- končno naredit diplomo,
- se zaposlit,
- bit čim več na morju,
- srfat,
- naredit spocka,
- naštuderat šovita,
- večkrat se vreč v fronta,
- it srfat na val za dalj časa,
- ne it na Karpatos ampak nekam drugam,
- am...uživat sej smo še mladi =D
Čisto slučajno me je pritisnil Jannik, ko mi je prvič prvič uspelo skočit v vulkanota tako, da sem kontrolirano slajdal nazaj in imel filing, da končno lahko kmalu odpeljem ta prvi trik v knjigi.
Sedaj pa je skrajni čas, da odpremo novo surfarsko sezono 2010 in upam, da ne z nategom.
torek, 29. december 2009
Božično surfanje
Bil je božič in bil je Umag. Jugo je v četrtek potegnil zgodaj zjutraj za 5.3 in fristajlerco, v petek pa smo imeli en session s 4.7 zjutraj in enega s 5.3 popoldne. Bilo je za zimo neverjetnih 17 stopinj, tako da sem lahko v petek brez problemov oblekel moker neopren za drugo seanso. Vala je bilo bolj malo (zunaj sploh nobene bule) vendar pa smo se res zelo lepo navozili. Tudi gneče ni bilo nobene.
Še mal fotk iz Umaga:
S Pamirjem sva šla v četrtek po Umagu pogledat, če na Cerkniškem jezeru še kaj piha tam pa naju je pričakalo brezvetrje in ledeno mrzla voda. Itak nisva šla not =D.
Od zadnje objave sem surfal še na dveh štangah na vzhodnik, kar je bilo itak super oh in sploh top, en Ližnjan, kjer je bilo super oh in sploh mraz in dva dneva Dajle od koder je tale slikca:
Čedalje bolj se mi dozdeva, da je to konec surferije za letos. Ampak pustimo se presenetit =P.
Še mal fotk iz Umaga:
S Pamirjem sva šla v četrtek po Umagu pogledat, če na Cerkniškem jezeru še kaj piha tam pa naju je pričakalo brezvetrje in ledeno mrzla voda. Itak nisva šla not =D.
Od zadnje objave sem surfal še na dveh štangah na vzhodnik, kar je bilo itak super oh in sploh top, en Ližnjan, kjer je bilo super oh in sploh mraz in dva dneva Dajle od koder je tale slikca:
Čedalje bolj se mi dozdeva, da je to konec surferije za letos. Ampak pustimo se presenetit =P.
nedelja, 1. november 2009
Jesen je tu!!!
In to super jesen. Še vedno ni minil teden v katerem ne bi šel na morje. Odkar sem zadnjič pisal in omenil srfanje v Preluki, sem bil dvakrat v Savudriji, obakrat zvečer in superpowered na 5.3 in s fristajl deski. Enkrat smo uživali v vodi v topli burji ob skoraj preveč kičastem popolnoma roza sončnem zahodu in drugič v kar malo divjih deževnih razmerah še nekaj časa po začetku teme. Takrat sva z Žigatom surferijo podaljšala v vikend in se peljala v Ližnjan, kjer sva vozila še en dan s 4.0 in 5.3 na popolnoma ravni vodi. Tudi zadnje dva dni sem preživel v Ližnjanu in bil v vodi s prav vsemi jadri. Včeraj mi je ponesreči skoraj prvič uspel spock. V bistvu sem naredil že vse s preprijemom in že držal na drugi strani z eno roko za jambor in z drugo za lok, potem pa sem od samega presenečenja padel na rit in v vodo.
Bil sem tudi na prvem jugu sezone v Umagu in užival s 4.7 in obema deskama (fristajlo in valovarico).
Nenazadnje pa se je v Izoli zgodilo tudi državno prvenstvo v fristajlu SloStyle 2009. Ker nisem zdržal dolgo samo ob gledanju, sem se tudi sam malo podal v vodo in zase odsurfal en session.
V Izoli je bil tudi Franci, ki je posnel nekaj fotk (Več Francijevih fotk s SloStyl-a tuki in Slostyle page tuki):
Bil sem tudi na prvem jugu sezone v Umagu in užival s 4.7 in obema deskama (fristajlo in valovarico).
Nenazadnje pa se je v Izoli zgodilo tudi državno prvenstvo v fristajlu SloStyle 2009. Ker nisem zdržal dolgo samo ob gledanju, sem se tudi sam malo podal v vodo in zase odsurfal en session.
V Izoli je bil tudi Franci, ki je posnel nekaj fotk (Več Francijevih fotk s SloStyl-a tuki in Slostyle page tuki):
četrtek, 8. oktober 2009
Simmer Icon 4.7 2010
Po dveh sezonah je prišel čas, da zamenjam staro jadro 4.7 Simmer Vision. Med letošnjim poletjem sem poskusil tudi nekaj drugih jader in opazil, da ne bi škodilo, če bi tudi moje jadro imelo malo več moči (trebuha). Tako sem pri Agilis-Sport naročil novega Simmer Icon 2010.
Prvič sem ga vozil zadnjo nedeljo v Preluki, kjer se je obnašal res neverjetno lepo. Verjamem, da je to najboljše jadro kar sem jih kdaj poskusil. Ima ravno prav moči, lepo se pelje v veter in se hitro izprazni ravno, ko to potrebuješ. Tudi med glisiranjem se ne občuti da bi kar naprej vlekel in je zelo lahko in mirno. Imaš res občutek, da se z njim lahko igraš.
Edino kar sem opazil šele, ko sem ga danes sestavil pri belem dnevu je, da se naredi zelo nenavaden leech. To je omenjeno tudi v navodilih, kjer piše, da imajo po novem Simmerjeva jadra precej manj leecha. No, če ga ne bi prej že poskusil, bi bil malo zaskrbljen, tako pa vem, da jadro res deluje neverjetno.
Prvič sem ga vozil zadnjo nedeljo v Preluki, kjer se je obnašal res neverjetno lepo. Verjamem, da je to najboljše jadro kar sem jih kdaj poskusil. Ima ravno prav moči, lepo se pelje v veter in se hitro izprazni ravno, ko to potrebuješ. Tudi med glisiranjem se ne občuti da bi kar naprej vlekel in je zelo lahko in mirno. Imaš res občutek, da se z njim lahko igraš.
Edino kar sem opazil šele, ko sem ga danes sestavil pri belem dnevu je, da se naredi zelo nenavaden leech. To je omenjeno tudi v navodilih, kjer piše, da imajo po novem Simmerjeva jadra precej manj leecha. No, če ga ne bi prej že poskusil, bi bil malo zaskrbljen, tako pa vem, da jadro res deluje neverjetno.
sobota, 3. oktober 2009
Karpatos 2009
Tretje leto zapored sem pristal na Karpatosu. Že pristanek je bil precej sumljiv, saj smo pristali iz napačne smeri. Na otoku nas je pričakalo pravo brezvetrje. Veter se je unesel šele po slabih treh tednih, kar pa niti ni bilo tako grozno saj smo ostali kar 9 tednov, od 23. junija pa do 25. avgusta.
Ker v začetku ni pihalo smo malo več pili, ko pa je potegnilo je prišlo na vrsto v glavnem samo še srfanje, tako da letos pravzaprav nisem imel nobene bolj nenavadne dogodivščine.
Moj glavni cilj za letos je bil naredit airjibe oziroma vulkanota, morda še shovit in pa parkrat se vreč v speed loop.
Prvi vulkano mi je uspel dokaj zgodaj, čeprav ga potem še cel dopust nisem dobro osvojil, v glavnem zato, ker sem se kasneje koncentriral samo še na šovit. Moram priznati, da sem bil vsaj par tednov, če ne cel mesec prav zafrustriran ker ni in ni šel. Delal sem vse mogoče napake, odskakoval z nogami, krčil kolena, se metal na jadro,... nikoli pa se mi ni zdelo, da gre stvar v pravo smer. Šele ko sem prebral članek na Boarseekermag se mi je odprlo. Glavna napaka, ki sem jo delal je bila, da nisem dovolj zakarval v veter. Da pa dovolj zakarvaš v veter se pa prej rabiš pravilno postavit: se pravi imet zaprto jadro, stegnjene roke in bit nagnjen naprej.... V glavnem... Uspelo mi je. In to potem celo tako pogosto, da mi je bil šovit lažji od vulkana. Na žalost pa odkar sem prišel domov nisem pristal še nobenega. Vulkan mi pa kar gre.
Tudi letos ni šlo brez uničevanja opreme. Na en lep vetroven dan, ko je pihalo preveč za 4.0 sem na desko namontiral večji smernik, sestavil 5.3 in šel spidirat. V prvi špuri sem se prebil iz zaliva med kamikazami do kanala, naredil obrat in se pognal v prvo poskusno vožnjo po kanalu. Tu je resnično žgalo na polno (Gun bay je bil seveda zaprt) in imel sem veliko težav že z držanjem jadra, kaj šele zapiranjem. Ko sem se končno malo bolj obesil na jadro pa cuf... in lok je postal mehak kot bi se odpela glava. Preveril sem glavo, malo zamajal lok in cela cev je odpadla. K sreči sem bil samo kakih 10 metrov od obale in ni bilo treba plavat daleč, je pa bilo treba nosit 100 litrsko desko slab kilometer po zafukano močnem vetru.
Video šovit =D
Ker v začetku ni pihalo smo malo več pili, ko pa je potegnilo je prišlo na vrsto v glavnem samo še srfanje, tako da letos pravzaprav nisem imel nobene bolj nenavadne dogodivščine.
Moj glavni cilj za letos je bil naredit airjibe oziroma vulkanota, morda še shovit in pa parkrat se vreč v speed loop.
Prvi vulkano mi je uspel dokaj zgodaj, čeprav ga potem še cel dopust nisem dobro osvojil, v glavnem zato, ker sem se kasneje koncentriral samo še na šovit. Moram priznati, da sem bil vsaj par tednov, če ne cel mesec prav zafrustriran ker ni in ni šel. Delal sem vse mogoče napake, odskakoval z nogami, krčil kolena, se metal na jadro,... nikoli pa se mi ni zdelo, da gre stvar v pravo smer. Šele ko sem prebral članek na Boarseekermag se mi je odprlo. Glavna napaka, ki sem jo delal je bila, da nisem dovolj zakarval v veter. Da pa dovolj zakarvaš v veter se pa prej rabiš pravilno postavit: se pravi imet zaprto jadro, stegnjene roke in bit nagnjen naprej.... V glavnem... Uspelo mi je. In to potem celo tako pogosto, da mi je bil šovit lažji od vulkana. Na žalost pa odkar sem prišel domov nisem pristal še nobenega. Vulkan mi pa kar gre.
Tudi letos ni šlo brez uničevanja opreme. Na en lep vetroven dan, ko je pihalo preveč za 4.0 sem na desko namontiral večji smernik, sestavil 5.3 in šel spidirat. V prvi špuri sem se prebil iz zaliva med kamikazami do kanala, naredil obrat in se pognal v prvo poskusno vožnjo po kanalu. Tu je resnično žgalo na polno (Gun bay je bil seveda zaprt) in imel sem veliko težav že z držanjem jadra, kaj šele zapiranjem. Ko sem se končno malo bolj obesil na jadro pa cuf... in lok je postal mehak kot bi se odpela glava. Preveril sem glavo, malo zamajal lok in cela cev je odpadla. K sreči sem bil samo kakih 10 metrov od obale in ni bilo treba plavat daleč, je pa bilo treba nosit 100 litrsko desko slab kilometer po zafukano močnem vetru.
Video šovit =D
Pa še en video vulkanota
Naročite se na:
Objave (Atom)