Te sreče nisva imela in sva tako skupaj plačala 200€ za 25 kg opreme preveč. Za v eno smer.
Nasvet: Če letite s Condorjem ne it na šalter kjer dela en črn mlad čefur, ker nima preveč rad srferjev in ne verjame da je v triplu zihr samo 30 kg, tko da gre na vago prečekirat. Če bi šel jaz še enkrat oddat prtljago, bi šel za pult, ki najbolj oddaljen od šalterja za "bulky luggage" h kakšni stari prijazni gospe, ki težko hodi...
Prvi dan smo imeli na spotu Arte vida najmočnejši poniente. Za 4.7 in malo desko. Ob obali je bilo kar nekaj valčka, le paziti je bilo treba, da nisi na njem ostal predolgo, ker te je z vsem veseljem izpljunil na obalo.
Po dokaj močnem prvem dnevu smo si za drugi dan želeli nekaj manj vetra. Na žalost nas bogovi brez prave mere uslišali in vetra je bilo premalo tudi za 5.3 in velike deske. V vodo je šla le Andrea, vendar je kmalu prišla ven.
Tretji dan smo s 5.3 in velikimi deskami preizkusili Ralfov spot pod našo vilo. Baje naj bi tam poniente vedno pihal 1 do 2 bofora več kot v Tarifi.
Vhod in izhod iz vode je dokaj zoprn, srfa pa se točno proti Afriki.
Tok v mediteran je bil precej močan, in ko je zmanjkalo vetra nas je ene bolj, ene manj odneslo proti vzhodu.
Spot Punta Carnero nam je pustil v ustih slab okus zato smo naslednje tri dni raje poskusili Arte Vido. Veter je ponavadi začel okrog pol treh popoldne, prej pa smo si tako ali drugače krajšali čas...
Po enodnevni pavzi, ko se je veter obračal na levante, smo dobili novo hudo dozo vetra in valov na spotu v Palmonesu.
Srfanje med ladjami s Flikko in jadrom 4.7 in do meter in pol visokimi zelo strmimi valovi in skoki do neba.
Val se začne v mivkasti plitvini že okrog 200 metrov pred obalo in je dokaj sideshore. Zoprno je le, da je bil veter zelo refulast, in če si izgubil hitrost s kakšnim skokom in nehal glisirati, ti je zelo lepo opralo opremo. Ampak vseeno zelo varen spot saj je voda globoka le kakšen meter ali manj.
Naslednja dva dneva sva z Vojkom srfala na spotu Valdevaqueros v prepričanju, da sva na Bolonii. Vozila sva 4.0 čisto na polno - z velikimi deskami se sploh ni dalo. Spot je najbolj refulast v celi Tarifi, ampak se pa delajo lepe rampe (čop) za res visoke skoke. Čop na levo, mivka, kot vsi spoti razen Punta Carnero.
Končno z Vojkom najdeva Bolonio - 4.0 in velika deska, ob obali 300 metrov popolnega flaha, zunaj, če si zelo vztrajen najdeš kakšno rampo. Spot je drugače zelo lep - mivka, višje pa ogromen travnik. Kajterjev tu ni bilo, je pa malo hardcore za fristjal s 4.0, ni pa tudi nekega vala. Bolj en slalom spot.
Po treh bolj lahkih dneh se odločimo za pot do spota Canos de Meca. Spot je kar daleč od Punta Carnera (okrog 100km), vendar pa naj bi nas tam čakal epski val. No na spotu je kazalo bolj slabo. Imeli smo dober meter vala, vozil pa sem 4.7 in Flikko. Za skoke sem imel precej premalo vetra (vendar pa se mi ni dalo it ven menjat jadra za večjega), se je pa zelo lepo rajdalo. Veter je stalno slabil in na koncu sem stopal v zanke šele, ko sem se peljal dol po valu. Vseeno sem se zelo zabaval v enostavnih pogojih na valčku.
Preden smo šli domov smo se ustavili še na Bolonii in srfali do sončnega zahoda.
Zadnji dan smo spet vozili Bolonio in uživali v močnem vetru in sončku.
Brougt to you by:
Pa itak da se še vidmo!
Spoti:
Oglejte si Tarifa spoti na večjem zemljevidu.
Spoti:
Oglejte si Tarifa spoti na večjem zemljevidu.
Aja še računica: Za celotno potovanje z vštetim bivanjem, letalskimi kartami, najemom kombija, potjo v München, špageti in pivom in ... v glavnem vsem skupaj sem plačal 1021€.
1 komentar:
potrebo, da preverijo:)
Objavite komentar