Bol 2007

Vse se je začelo z oglasom za Freeride Camp na Bolu na Braču. Odlašal sem do zadnjega trenutka, in če ne bi bilo Vesne, ki me je zbodla, da samo nakladam in v resnici nimam namena iti, verjetno ne bi šel.


Pa sem le poklical Dejana, ki je na totisurfu iskal nekoga za delitev stroškov, in se zmenil za prevoz.
V soboto okrog osmih zjutraj smo se s še dvema dekletoma odpeljali proti Braču. Pot do Splita je prekleto predolga za tri audio CD-je. S splita skok na trajekt za eno urico, potem pa še slaba ura do Bola.
Na Bol smo prišli že proti večeru in potrebno je bilo poiskati prenočišče. Dejan je že imel rezerviran apartma (kot udeleženec Freeride Camp-a), jaz pa sem imel namen spati v kakem kampu v bližini. No, spanje v šotoru mi v ni preveč dišalo, zato sem se s cimri zmenil, da spim na tleh v jedilnici apartmaja. Nič kaj preveč udobno (ploščice), ampak precej bolje kot mrzla zemlja in šotor.
S spanjem iz očitnih razlogov nisem imel problemov, z vstajanjem pa iz še očitnejših prav tako ne.
Prvi dan je prav lepo pihal maestral in sem z mojim 5.0 jadrom in 90l desko nekajkrat prav lepo glisiral. Zdelo se mi je prav neverjetno za Bol, da kar piha. In to že prvi dan. Obetala se je dobra statistika. Na žalost se je v naslednjih dneh veter močno polenil in je od surfanja ostalo samo še plavanje s surfom in poizkusi vodnih štartov v brezveterju. Drugi so imeli s seboj opremo za šibkejši veter, sam pa sem naslednji veter dočakal šele v petek. Vmes sem zamenjal posteljo in sem se s ploščic preselil na parket (čeprav bi moral biti po vsej logiki parket toplejši, me je naslednji dan prekleto bolela ledvica, ki sem si jo očitno prehladil), slabe dneve pa smo poskušali popestriti ponoči.


V petek je potegnil dovolj močan jugo, da sem zglisiral, razbil desko, jo pokrpal, da me je odpihnilo proti Zlatnemu Ratu, da sem znosil opremo nazaj do ZOO stationa, da sem znova šel v vodo, da me je ponovno odpihnilo, da sem spoznal da ne znam surfat če ni totalen flah, in da se da včasih tudi malo zorcat če te odpihne.
V petek zvečer je Dejan odšel domov, tako da sem dobil pravo posteljo.
V soboto spet ni pihalo. V nedeljo tudi ne, imeli pa smo no-wind freestyle tekmovanje, kjer sem ugotovil, da tudi na 200 litrski deski ne znam surfat. Jah, tko je. Bomo že.
Pred odhodom sem naivno mislil da bom na morju kaj shujšal, pa smo imeli nekaj navdušenih kuharjev, tako da je bila vsak večer prava požrtija.
Drugače pa Dalmacija kot Dalmacija: sutra će bit plin (kuhali smo samo na elektriko), sutra će bit bager (ki bo splaniral obalo pred ZOO stationom), sutra će bit struja (da bo ZOO station dobil elektriko), ...

Tako so se iztekli dnevi na Bolu in potrebno se je bilo vrnit domov. Kam naprej? Ne vem. Do sedaj sem imel v mislih Prasonisi na Rodosu, pa so sedaj prišle vesti, da so tam prepovedali kampiranje.
Pustimo se presenetit. Bo že kaj prišlo.

Slike.
Več slik.

Tukaj se moram opravičit in zahvalit Milošu, da me je trpel med video analizami in napotki za pravilno surfanje, čeprav nisem bil udeleženec campa. Moram pa povedat da model res obvlada učenje in da so se fantje kar precej naučili.
Hvala tudi Vesni za bag za jadra, ker bi drugače le z veliko muko spravili vso opremo v avto.

Zakaj bi res skrival da nimam pojma o surfanju!?


Povratek.