Danes sem naredil eno največjih neumnosti kar pomnim. Bil sem tako šokiran, da se nisem spomnil, da bi pofotkal.
Z avtom sem se pripeljal na faks, ki je čisto slučajno v Ljubljani, kjer je občasno težko najti parkirni prostor, in naredil par krogov, da ga najdem. Sonce je res lepo pičilo v avto, postalo je malo vroče, in ker se mi sredi zime res ni dalo zaganjati klime, sem odprl okno.
Vozim se okoli in iščem, ko vidim nekoga zapeljati iz prarkirišča. Hitro pospešim do praznega prostora in lepo, brez problema, bočno parkiram. Skočim iz avta, da si ogledam mojstrovino od parkiranja. Idealni 3 cm od robnika. Vzamem torbo, zaklenem avto, poskusim kljuko, če so vrata zaklenjena in stopim proti faksu.
Vse lepo in prav. Faks od 12 do 16 ure.
Konec faksa in grem proti avtu. Nisem mogel verjet. Šipo sem pustil odprto!!!!! Na mojo srečo in presenečenje je bilo v avtu vse nedotaknjeno. Celo avtoradia se ni nihče dotaknil. Nemogoče. Sošolki (najbolši surferki kar jih poznam) so v bližini te lokacije pri belem dnevu že ukradli radio iz zaprtega avta. Usedel sem se v avto in tri minute samo sedel pri miru, v glavi pa se nisem mogel odločiti ali naj bom prekleto jezen nad sabo, da sem naredil tako neumnost, ali pa peklensko vesel, da sem jo odnesel tako dobro.
Zaključek? Hm. Ne vem. Zelo dobro je, da imaš srečo, ko narediš neumnost.