Noč je bila zelooo dolga. Od Slovenije, prek hrvaške in Srbije do Makedonije seveda, ki ima v zastavi sonček in se ne bi spodobilo da bi bila tam noč.
Postanek na bencinski postaji v Makedoniji in kuža.
Grško-makedonska meja. Spet nazaj v EU. Okej, o tem bi se dalo razpravljati. Brane kakih 200km pred Atenami prvič preda volan na celi poti. Res svaka mu čast. Naprej vozim jaz. Kombi sem vozil prvič, zjutraj sem spal kakšno uro in sem bil tudi prekleto zjeban. Dokler nisem na grški avtocesti (dva pasova plus dva odstavna pasova) šel prehitevati šleparja, proti meni pa je prihajal osebni avto, ki je prav tako prehiteval priklopnika. Po tistem bližnjem srečanju se mi je raven adrenalina rahlo dvignila, zaspanost je izginila in tako sem brez težav vozil naslednjih 150 km, ko me je spet zamenjal Brane.
Prečkamo Atene in pridemo v Pirej. Okoli 1600km in 17 ur po odhodu od doma. Ko kupujemo karte za trajekt, nas prijazni grški turistični delavci kot ponavadi in kot verjetno vsakega turista poskušajo totalno nategnit ampak jim ne uspe. Vsaj mislim, da jim ni uspelo.
p.s: Tukaj se zelo lepo zahvalim Branetu, ki naju je pripeljal na Karpatos.
6 komentarjev:
where are these places man
It looks like Greece to my Greek eyes even though I don't understans Polish
It's Karpathos Greece yes. But the language is slovenian not polish.
YAY! Fotke! 'Prehitevanje po makedonsko' je zmagovita slika. (jo bom pokazala fotru) :)
Lp,
T.
K sm jo snemu se mi je zdela bl grozovita kokr zmagovalna:)
Itak, to je svetovno znana eno-in-pol pasovnica, he he ... komaj čakam 2. del!
2. del že skor narjen....
Objavite komentar