Moj blokec: oktober 2009

četrtek, 8. oktober 2009

Simmer Icon 4.7 2010

Po dveh sezonah je prišel čas, da zamenjam staro jadro 4.7 Simmer Vision. Med letošnjim poletjem sem poskusil tudi nekaj drugih jader in opazil, da ne bi škodilo, če bi tudi moje jadro imelo malo več moči (trebuha). Tako sem pri Agilis-Sport naročil novega Simmer Icon 2010.

Prvič sem ga vozil zadnjo nedeljo v Preluki, kjer se je obnašal res neverjetno lepo. Verjamem, da je to najboljše jadro kar sem jih kdaj poskusil. Ima ravno prav moči, lepo se pelje v veter in se hitro izprazni ravno, ko to potrebuješ. Tudi med glisiranjem se ne občuti da bi kar naprej vlekel in je zelo lahko in mirno. Imaš res občutek, da se z njim lahko igraš.
Edino kar sem opazil šele, ko sem ga danes sestavil pri belem dnevu je, da se naredi zelo nenavaden leech. To je omenjeno tudi v navodilih, kjer piše, da imajo po novem Simmerjeva jadra precej manj leecha. No, če ga ne bi prej že poskusil, bi bil malo zaskrbljen, tako pa vem, da jadro res deluje neverjetno.

Najlepši...

..in najboljši

Nek nov sistem leecha... hm.. očitno deluje..

sobota, 3. oktober 2009

Karpatos 2009

Tretje leto zapored sem pristal na Karpatosu. Že pristanek je bil precej sumljiv, saj smo pristali iz napačne smeri. Na otoku nas je pričakalo pravo brezvetrje. Veter se je unesel šele po slabih treh tednih, kar pa niti ni bilo tako grozno saj smo ostali kar 9 tednov, od 23. junija pa do 25. avgusta.
Ker v začetku ni pihalo smo malo več pili, ko pa je potegnilo je prišlo na vrsto v glavnem samo še srfanje, tako da letos pravzaprav nisem imel nobene bolj nenavadne dogodivščine.

Moj glavni cilj za letos je bil naredit airjibe oziroma vulkanota, morda še shovit in pa parkrat se vreč v speed loop.
Prvi vulkano mi je uspel dokaj zgodaj, čeprav ga potem še cel dopust nisem dobro osvojil, v glavnem zato, ker sem se kasneje koncentriral samo še na šovit. Moram priznati, da sem bil vsaj par tednov, če ne cel mesec prav zafrustriran ker ni in ni šel. Delal sem vse mogoče napake, odskakoval z nogami, krčil kolena, se metal na jadro,... nikoli pa se mi ni zdelo, da gre stvar v pravo smer. Šele ko sem prebral članek na Boarseekermag se mi je odprlo. Glavna napaka, ki sem jo delal je bila, da nisem dovolj zakarval v veter. Da pa dovolj zakarvaš v veter se pa prej rabiš pravilno postavit: se pravi imet zaprto jadro, stegnjene roke in bit nagnjen naprej.... V glavnem... Uspelo mi je. In to potem celo tako pogosto, da mi je bil šovit lažji od vulkana. Na žalost pa odkar sem prišel domov nisem pristal še nobenega. Vulkan mi pa kar gre.

Tudi letos ni šlo brez uničevanja opreme. Na en lep vetroven dan, ko je pihalo preveč za 4.0 sem na desko namontiral večji smernik, sestavil 5.3 in šel spidirat. V prvi špuri sem se prebil iz zaliva med kamikazami do kanala, naredil obrat in se pognal v prvo poskusno vožnjo po kanalu. Tu je resnično žgalo na polno (Gun bay je bil seveda zaprt) in imel sem veliko težav že z držanjem jadra, kaj šele zapiranjem. Ko sem se končno malo bolj obesil na jadro pa cuf... in lok je postal mehak kot bi se odpela glava. Preveril sem glavo, malo zamajal lok in cela cev je odpadla. K sreči sem bil samo kakih 10 metrov od obale in ni bilo treba plavat daleč, je pa bilo treba nosit 100 litrsko desko slab kilometer po zafukano močnem vetru.