Ližnjan 18.5. a.k.a. Bojne rane drugič (2.)

V četrtek je bila napovedana lepa burja za petek, ki je nisem želel zamuditi. Na pot proti Ližnjanu (pri Premanturi (pri Puli)) smo se Mare, Aleš in jaz odpravili že v četrtek zvečer.
Noč smo prespali kar na spotu. Ker je za spanje v avtu prostora le za dva, šotora pa se mi ni dalo postavljati sem prespal kar pod odprtim nebom v spalni vreči. Mraza ni bilo, malo pa me je motilo, da mi je celo noč veter nosil pesek v glavo, tako da sem se zbudil s polnim nosom in ušesi zemlje, med zobmi pa mi je malo škripalo. Bil je pa lep razgled na polno nebo zvezd.
Okoli šestih zjutraj se je veter ojačal in začel sem sestavljati opremo. Malo me je stiskalo, ker je bilo iz vode slišati, da je veter čisto premočan za 5ke (jadra s kvadraturo 5 m^2, kakršnega imam sam), zato s sestavljanjem nisem preveč hitel.
Končno sestavim opremo in se podam v vodo. Na začetku seveda problemi, ko sem se ogrel je šlo pa na polno. Jadro se mi ni zdelo preveč preveliko, pravzaprav mi je bilo celo všeč, ker sem lahko delal vodni štart v zankah, ki ti prihrani celo proceduro z zapenjanjem v trapez in stopanjem v zanke. Prekleto zoprno mi je bilo le, da sem (ker ne znam nobenega obrata) z vodnimi štarti izgubljal veliko višine in sem moral stalno voziti v veter.

Ja, spet sem jaz tisti, ki je v vodi:)

(Foto: Nara)

Tako sem vozil dve, tri ure in užival do konca, dokler mi ni pogled ušel na roke, ki so bile popolnoma krvave. Dobil sem dva grda žulja na obeh palcih in od takrat nisem več mogel sto odstotno surfat. Vseskozi sem mislil na palca in kako ju bom še dodatno scefral. Pa še veter je že malo pešal, zato sem počasi šel iz vode.
Preden smo odšli domov sem se še posončil in posnel par fotk (ne z mojim fotoaparatom, tako da jih nimam).
Res lep dan, s polno vetra, zmatran sem bil do konca in resnično upam, da se tak dan kmalu ponovi.

Žulja. Zdaj res ne izgledata ne vem kako grdo, ampak polno okrvavljena sta bila res ogabna.

Več fotk in krajši report.
Še več fotk.
.